IMK je konec leta 2014 začel postopek, ki je vsebinsko naravnan v brezplačen dostop do standardov, katerih uporaba je predpisana z zakonom. V nadaljevanju so popisani ključni dogodki do datuma objave tega zapisa na domači strani IMK.
IMK preko pooblaščene odvetniške pisarne vloži pri SIST zahtevo, da SIST posreduje vse standarde, ki so kot priloga navedeni v Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami (takrat) Zakona o gradbenih proizvodih. Zahteva se sklicuje na pravico dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kar posledično pomeni, da se standardi posredujejo brezplačno.
SIST z odločbo zavrne zahtevek IMK.
Odvetniška pisarna v imenu IMK vloži pritožbo na zavrnilno odločbo SIST, ki pritožbo odstopi v obravnavo Informacijskemu pooblaščencu kot drugostopenjskem organu.
Informacijski pooblaščenec (IP) v zadevi izda odločbo št. IP 090-287-2014-9, s katero pritrdi zahtevi IMK, da mu SIST posreduje zahtevane standarde brezplačno. (povezava na odločbo IP)
SIST nasprotuje odločbi IP in vloži na Upravno sodišče tožbo proti IP, s katero zahteva, da se ugotovi ničnost odločbe IP oziroma podredno, da se odločba IP odpravi. Pri Upravnem sodišču se zadeva vodi pod št. I U 478-2015.
Upravno sodišče izda v imenu ljudstva sodbo št. I U 478-2015-21, s katero razsodi, da se tožbi SIST ugodi in se odpravi odločba IP št. 090-287/2014/9 z dne 16.2.2015 ter se zadeva vrne IP v ponovni postopek. (povezava na sodbo Upravnega sodišča na strani IP)
IP v ponovnem postopku izda odločbo št. IP 090-287-2014-21, s katero odloči nasprotno svoji prvi odločbi št. IP 090-287-2014-9. (povezava na odločbo IP)
IMK preko pooblaščene odvetniške pisarne vloži na Upravno sodišče tožbo proti IP, s katero zahteva, da se ugotovi ničnost odločbe IP št. 090-287/2014/21 oziroma podredno, da se odločba IP odpravi. Pri Upravnem sodišču se zadeva vodi pod št. I U 678-2018.
Po izmenjavi pripravljalnih vlog zastopnikov IP, SIST in IMK vloži IMK svojo neposredno pripravljalno vlogo, v kateri posebej izpostavi problem dostopa do standardov s stališča uporabnika (pripravljalna vloga IMK).
IMK v predmetni zadevi zaprosi za mnenje Varuha človekovih pravic (VČP).
VČP poda svoje mnenje (št.: 4.3-4/2018-4-AD z dne 18.12.2018) in pritrdi upravičenosti zahteve IMK. (Mnenja VČP niso objavljena na domači strani VČP. IMK je pridobil dovoljenje VČP, da mnenje objavi na svoji domači strani: mnenje VČP)
Odvetniška pisarna v imenu IMK posreduje Upravnemu sodišču mnenje VČP, da se ga vloži v spis.
Upravno sodišče izda v imenu ljudstva sodbo št. I U 678/2018-43, s katero zavrne tožbeni zahtevek IMK (povezava na sodbo Upravnega sodišča je dostopna na domači strani IP).
Odvetniška pisarna v imenu IMK vloži na Vrhovno sodišče RS predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 678/2018-43.
Vrhovno sodišče RS sprejme sklep o zavrnitvi predloga za revizijo (zadeva: DoR 36/2020-3)
Odvetniška pisarna pripravi in v imenu IMK vloži na Ustavno sodišče RS ustavno pritožbo (Up-IMK).
Ustavno sodišče RS obvesti IMK, da se ustavna pritožba vodi pod opravilno številko Up-954/20.
Obvestilo o aktivnosti ZAPS glede prostega dostopa do standardov
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je preko svojega pravnega zastopnika vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Zakona o standardizaciji (ZSta-1). Ustavna pobuda se na Ustavnem sodišču vodi pod opravilno številko U-I-354/20. Besedilo ustavne pobude je dostopno na domači strani ZAPS.
Standardi so popis pozitivnih in čez daljše časovno obdobje preverjenih izkušenj iz prakse. Pri standardih gre za strnjen in prečiščen zapis znanja in izkušenj s specifičnega področja, na katerega se standard nanaša. Standardi so skupinsko delo strokovnjakov s področja posameznega standarda ali skupine standardov, pri čemer pa pri vsebini standardov ne gre za novosti v smislu znanstvenih, raziskovalnih ali izumiteljskih odkritij.
Uporaba standardov v še ne tako daljni preteklosti ni bila predpisana z zakoni ali predpisi. Kljub temu so se standardi množično uporabljali v praksi, saj je ravnanje v skladu s standardi dajalo zaupanje v preverjeno varnost in kakovost proizvodov, ki so izdelani v skladu z določili relevantnih standardov. Dokler uporaba standardov ni bila obvezna, je bila povsem odprta in dopustna tudi možnost, da se proizvajajo in prodajajo tudi proizvodi, ki nimajo opore v standardih. Proizvajalcem je bilo prepuščeno, da na svoj način dokažejo primernost in varnost njihovega proizvoda ter izpolnjevanje morebitnih drugih zahtev.
Obvezna uporaba standardov se je začela vzpostavljati v novejšem obdobju in sicer na način, da je bila uporaba določenih standardov neposredno ali posredno zapisana v zakonu. Kot primer navajamo Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1), ki je bil v celotnem besedilu objavljen v Uradnem listu RS št. 82/13, medtem ko standardi, ki jih uzakonja ta zakon, niso bili objavljeni v Uradnem listu, čeprav so dejansko del predpisa (zakona). ZGPro-1 v 11. členu določa, da ministrstvo objavi na svoji spletni strani seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima na svoji spletni strani objavljen seznam slovenskih standardov, ki so privzeti harmonizirani standardi za gradbene proizvode (http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DNT/SP/gradbeni_proizvodi/Seznam_hEN_gradbeni__marec_2018.pdf ). V naslovu seznama je navedeno, da seznam temelji na objavi v Uradnem listu EU in da je pravna podlaga 17. člen Uredbe 305/2011/EU ter 11. člen ZGPro-1. Seznam se osvežuje z objavo novih standardov ali pa z objavo novih verzij standardov. Na dan 6.10.2018 je zapisano, da seznam temelji na objavi v Uradnem listu EU št. 2018/C92 z dne 9.3.2018. V zadnji koloni tabele so navedeni datumi, od katerih je uporaba standardov obvezna. Opisana ureditev je smiselna, ker se standardi spreminjajo, in ne bi bilo racionalno izpeljati postopka za spremembo zakona vsakokrat, ko se izda nova verzija enega od standardov s seznama. V opisanem sistemu se posodablja samo seznam standardov. Problem nastopi, če se želite seznaniti z vsebino standarda, saj do standardov ne morete dostopiti preko interneta in brezplačno, temveč morate standard kupiti. SIST sicer zatrjuje, da omogoča brezplačen ogled vsebine standardov v času uradnih ur v knjižnici SIST in sicer le v sredo med 8. in 12. uro, pri čemer se je potrebno za obisk predhodno naročiti (vir: domača stran SIST).
Splošen pomen zahteve za prost dostop do standardov.
Uvodoma opisani zahtevek za dostop do standardov, katerih uporaba je predpisana z zakonom, ima osnovo v ZGPro-1. Gre sicer za en zakon in večje število harmoniziranih standardov s precej širokega področja gradbenih proizvodov. Morda je na prvi pogled videti, da gre za zadevo ožjega pomena, vendar ni tako. Dejansko gre za načelno odločitev glede pravice do neoviranega, časovno neomejenega in brezplačnega dostopa do vseh z zakonom predpisanih dokumentov. Zahteva izvira iz premisleka, da je v pravni praksi samoumevno, da so zakoni enostavno in brezplačno dostopni vsem državljanom. Smiselno enako morajo biti prosto dostopni tudi vsi podzakonski aktiv, vključno s standardi, katerih uporabo narekujejo zakoni.