Prizadevanje za prost dostop do standardov

IMK je konec leta 2014 začel postopek, ki je vsebinsko naravnan v brezplačen dostop do standardov, katerih uporaba je predpisana z zakonom. V nadaljevanju so popisani ključni dogodki do datuma objave tega zapisa na domači strani IMK.

6. 11. 2014

IMK preko pooblaščene odvetniške pisarne vloži pri SIST zahtevo, da SIST posreduje vse standarde, ki so kot priloga navedeni v Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami (takrat) Zakona o gradbenih proizvodih. Zahteva se sklicuje na pravico dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kar posledično pomeni, da se standardi posredujejo brezplačno.

#1
3. 12. 2014

SIST z odločbo zavrne zahtevek IMK.

#2
17. 12. 2014

Odvetniška pisarna v imenu IMK vloži pritožbo na zavrnilno odločbo SIST, ki pritožbo odstopi v obravnavo Informacijskemu pooblaščencu kot drugostopenjskem organu.

3
13. 2. 2015

Informacijski pooblaščenec (IP) v zadevi izda odločbo št. IP 090-287-2014-9, s katero pritrdi zahtevi IMK, da mu SIST posreduje zahtevane standarde brezplačno. (povezava na odločbo IP: https://www.ip-rs.si/ijz/institut-za-metalne-konstrukcije-slovenski-institut-za-standardizacijo-2496/ )

#4
17. 3. 2015

SIST nasprotuje odločbi IP in vloži na Upravno sodišče tožbo proti IP, s katero zahteva, da se ugotovi ničnost odločbe IP oziroma podredno, da se odločba IP odpravi. Pri Upravnem sodišču se zadeva vodi pod št. I U 478-2015.

#5
13. 11. 2017

Upravno sodišče izda v imenu ljudstva sodbo št. I U 478-2015-21, s katero razsodi, da se tožbi SIST ugodi in se odpravi odločba IP št. 090-287/2014/9 z dne 16.2.2015 ter se zadeva vrne IP v ponovni postopek. (povezava na sodbo Upravnega sodišča na strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_U_478-2015-21__090-287-2014-9_.pdf)

#6
26. 2. 2018

IP v ponovnem postopku izda odločbo št. IP 090-287-2014-21, s katero odloči nasprotno svoji prvi odločbi št. IP 090-287-2014-9. (povezava na odločbo IP: https://www.ip-rs.si/ijz/institut-za-metalne-konstrukcije-slovenski-institut-za-standardizacijo-3517 )

#7
30. 3. 2018

IMK preko pooblaščene odvetniške pisarne vloži na Upravno sodišče tožbo proti IP, s katero zahteva, da se ugotovi ničnost odločbe IP št. 090-287/2014/21 oziroma podredno, da se odločba IP odpravi. Pri Upravnem sodišču se zadeva vodi pod št. I U 678-2018.

#8
10. 10. 2018

Po izmenjavi pripravljalnih vlog zastopnikov IP, SIST in IMK vloži IMK svojo neposredno pripravljalno vlogo.

#9
23. 11. 2018

IMK v predmetni zadevi zaprosi za mnenje Varuha človekovih pravic (VČP).

#10
18. 12. 2018

VČP poda svoje mnenje (št.: 4.3-4/2018-4-AD z dne 18.12.2018) in pritrdi upravičenosti zahteve IMK. (Mnenja VČP niso objavljena na domači strani VČP. IMK je pridobil dovoljenje VČP, da mnenje objavi na svoji domači strani: mnenje VČP)

#11

Pojasnilo k zahtevi IMK za neoviran, lokacijsko in časovno neomejen ter brezplačen dostop do standardov

Standardi so popis pozitivnih in čez daljše časovno obdobje preverjenih izkušenj iz prakse. Pri standardih gre za strnjen in prečiščen zapis znanja in izkušenj s specifičnega področja, na katerega se standard nanaša. Standardi so skupinsko delo strokovnjakov s področja posameznega standarda ali skupine standardov, pri čemer pa pri vsebini standardov ne gre za novosti v smislu znanstvenih, raziskovalnih ali izumiteljskih odkritij.

Uporaba standardov v še ne tako daljni preteklosti ni bila predpisana z zakoni ali predpisi. Kljub temu so se standardi množično uporabljali v praksi, saj je ravnanje v skladu s standardi dajalo zaupanje v preverjeno varnost in kakovost proizvodov, ki so izdelani v skladu z določili relevantnih standardov. Dokler uporaba standardov ni bila obvezna, je bila povsem odprta in dopustna tudi možnost, da se proizvajajo in prodajajo tudi proizvodi, ki nimajo opore v standardih. Proizvajalcem je bilo prepuščeno, da na svoj način dokažejo primernost in varnost njihovega proizvoda ter izpolnjevanje morebitnih drugih zahtev.

Obvezna uporaba standardov se je začela vzpostavljati v novejšem obdobju in sicer na način, da je bila uporaba določenih standardov neposredno ali posredno zapisana v zakonu. Kot primer navajamo Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1), ki je bil v celotnem besedilu objavljen v Uradnem listu RS št. 82/13, medtem ko standardi, ki jih uzakonja ta zakon, niso bili objavljeni v Uradnem listu, čeprav so dejansko del predpisa (zakona). ZGPro-1 v 11. členu določa, da ministrstvo objavi na svoji spletni strani seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima na svoji spletni strani objavljen seznam slovenskih standardov, ki so privzeti harmonizirani standardi za gradbene proizvode (http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DNT/SP/gradbeni_proizvodi/Seznam_hEN_gradbeni__marec_2018.pdf ). V naslovu seznama je navedeno, da seznam temelji na objavi v Uradnem listu EU in da je pravna podlaga 17. člen Uredbe 305/2011/EU ter 11. člen ZGPro-1. Seznam se osvežuje z objavo novih standardov ali pa z objavo novih verzij standardov. Na dan 6.10.2018 je zapisano, da seznam temelji na objavi v Uradnem listu EU št. 2018/C92 z dne 9.3.2018. V zadnji koloni tabele so navedeni datumi, od katerih je uporaba standardov obvezna. Opisana ureditev je smiselna, ker se standardi spreminjajo, in ne bi bilo racionalno izpeljati postopka za spremembo zakona vsakokrat, ko se izda nova verzija enega od standardov s seznama. V opisanem sistemu se posodablja samo seznam standardov. Problem nastopi, če se želite seznaniti z vsebino standarda, saj do standardov ne morete dostopiti preko interneta in brezplačno, temveč morate standard kupiti. SIST sicer zatrjuje, da omogoča brezplačen ogled vsebine standardov v času uradnih ur v knjižnici SIST in sicer le v sredo med 8. in 12. uro, pri čemer se je potrebno za obisk predhodno naročiti (vir: domača stran SIST).

Splošen pomen zahteve za prost dostop do standardov.
Uvodoma opisani zahtevek za dostop do standardov, katerih uporaba je predpisana z zakonom, ima osnovo v ZGPro-1. Gre sicer za en zakon in večje število harmoniziranih standardov s precej širokega področja gradbenih proizvodov. Morda je na prvi pogled videti, da gre za zadevo ožjega pomena, vendar ni tako. Dejansko gre za načelno odločitev glede pravice do neoviranega, časovno neomejenega in brezplačnega dostopa do vseh z zakonom predpisanih dokumentov. Zahteva izvira iz premisleka, da je v pravni praksi samoumevno, da so zakoni enostavno in brezplačno dostopni vsem državljanom. Smiselno enako morajo biti prosto dostopni tudi vsi podzakonski aktiv, vključno s standardi, katerih uporabo narekujejo zakoni.

Objavil/a Inštitut za metalne konstrukcije Novice

Opozorilo na obveznost izvajanja periodičnih pregledov jeklenih konstrukcij v času uporabe

Gradbeni zakon (GZ) v 124. členu podaljšuje uporabo dveh pravilnikov, ki sta bila objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 6/65. Gre za naslednja pravilnika:

  • Pravilnik o tehničnih predpisih za vzdrževanje jeklenih konstrukcij med eksploatacijo pri jeklenih nosilnih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 6/65),
  • Pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje jeklenih nosilnih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 6/65 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZGPro),

Pravilnik o tehničnih predpisih za vzdrževanje jeklenih konstrukcij med eksploatacijo med drugim predpisuje obveznost izvajanja pregledov jeklenih konstrukcij. Pravilnik razlikuje štiri vrste pregledov: redni, glavni, izredni in dopolnilni. Lastnike oziroma uporabnike objektov z jeklenimi konstrukcijami je želimo posebej opozoriti na obveznost rednih in glavnih pregledov. Časovni interval za izvajanje rednih pregledov je eno leto in je enak za vse vrste jeklenih konstrukcij. Časovni interval za izvajanje glavnih pregledov je vezan na vrsto jeklene konstrukcije in je določen na naslednji način:

  • 10 let za zgradbe;
  • 5 let za mostove;
  • 5 let za ostale jeklene konstrukcije.

Redno izvajanje pregledov je pomembno za varnost ljudi in opreme ter za nemoten potek poslovnih procesov. Izvajanje rednih in glavnih pregledov je pomembno tudi s pravnega stališča. V primeru škodnih dogodkov, še posebej, če gre za poškodbe pri delu, se v postopku preiskave in obravnave dogodka izpostavi tudi vprašanje, če so bili opravljeni predpisani pregledi. Morebitna opustitev pregledov pomeni resno tveganje za varnost ljudi in tudi resno poslovno tveganje za odškodninske zahtevke v primeru poškodb.

Opozorilo:
Obveščeni smo o delovni nesreči, do katere naj bi prišlo ob porušitvi jeklenega podesta. Inšpektor za delo, ki je obravnaval primer, je poznal vsebino pravilnika in je zahteval zapise o pregledih jeklene konstrukcije. Tudi v povezavi z opisanim dogodkom želimo opozoriti na zahtevo po izvajanju rednih in glavnih pregledov ter ustrezno dokumentiranje ugotovitev pregledov. Svetujemo, da redne preglede opravite skrbno in ne zgolj z namenom, da formalno zadostite zahtevi pravilnika.

Predlagamo, da vsaj za izvedbo glavnih pregledov angažirate strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Tak pregled lahko naročite pri IMK, ki je strokovna organizacija specializirana za področje nosilnih jeklenih konstrukcij. IMK več kot 60 let deluje na področju jeklenih konstrukcij in ima redno zaposlene strokovnjake za jeklene konstrukcije.

Pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje jeklenih konstrukcij je po svoji vsebini pomemben za gradnjo objektov, katerih ključni ali pa sestavni del so nosilne jeklene konstrukcije. Vsebina pravilnika je pomembna za vse udeležence v procesu graditve, še posebej za investitorje in za upravne enote, saj pravilnik določa, da morajo tehnični pregled jeklene konstrukcije opraviti strokovni organi oziroma strokovnjaki za jeklene konstrukcije, ki izdajo tudi tako imenovano končno poročilo o izvedeni jekleni konstrukciji.

Opozorilo:
Izjava o lastnostih za dele jeklenih konstrukcij in CE-znak, ki ju izdelovalec izda na podlagi FPC-ja po SIST EN 1090-1, ne nadomeščata končnega poročila na podlagi strokovnega tehničnega pregleda izvedene jeklene konstrukcije.

Objavil/a Inštitut za metalne konstrukcije Novice

Dan jeklenih konstrukcij 2018

V letošnjem letu na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani ponovno organiziramo enodnevno strokovno srečanje »Dan jeklenih konstrukcij«, ki bo potekalo 9.11.2018 v Ljubljani (Tehnološki park).

Osnovni namen srečanja je poleg promocije jeklenih konstrukcij ter ponovne združitve strokovne javnosti tudi obravnava izbranih strokovnih tematik s področja jeklenih konstrukcij. Izbrana tematika letošnjega srečanja je protikorozijska zaščita jeklenih nosilnih konstrukcij. V sklopu srečanja bodo predstavljeni strokovni prispevki vabljenih predavateljev, predvidene so tudi predstavitve referenčnih objektov z jekleno nosilno konstrukcijo, zgrajenih med leti 2015 in 2018 ter predstavitvi dveh diplomskih nalog s področja jeklenih nosilnih konstrukcij (UL FGG in UM FGPA).

Za vse udeležence na strokovnem srečanju je vstop prost, t.j. brez kotizacije, potrebna pa je predhodna prijava udeležbe - registracija najkasneje do 5. 11. 2018. Organizator si pridržuje pravico, da omeji skupno število udeležencev skladno s kapacitetami konferenčne dvorane. V tem primeru bodo nadaljnje prijave onemogočene in ustrezne informacije objavljene na spletni strani.

Parkirna mesta so na voljo v sklopu Tehnološkega parka (plačljivo parkirišče nasproti stavbe B, cena celodnevnega parkiranja znaša 4,50 €).

IMK bo kot organizator strokovnega srečanja za zainteresirane udeležence - pooblaščene inženirje (PI) IZS pripravil skupinsko vlogo za priznanje kreditnih točk za izobraževanja. Zainteresirani PI pripravo skupinske vloge označite ob prijavi na strokovno srečanje.

Objavil/a Inštitut za metalne konstrukcije Novice

Splavarska brv

Dne 30. 9. 2016 sta se sodelavca IMK Gregor Gruden in Marko Hozjan udeležila 9. Konference Bridges in Danube Basin, kjer sta predstavila prispevek z naslovom: “Splavarska brv (Rafting Footbridge)”. Preberi več “Splavarska brv”

Objavil/a Inštitut za metalne konstrukcije Novice

15 let od napada na WTC

V nedeljo 11. 9. 2016 mineva 15 let od napada na WTC dvojčka v New Yorku. Uradna razlaga porušitve dvojčkov WTC 1 in WTC 2 je v zadnjih letih predmet razprave. Izpostavljen je tudi dvom v uradno razlago porušitve stavbe WTC 7, ki se je porušila istega dne.
Preberi več “15 let od napada na WTC”

Objavil/a Inštitut za metalne konstrukcije Novice